Ko zjutraj v nov dan se prebudiš,
petje ptic pove ti, da živiš.
nov dan je tu, le kaj prinesel bo,
naj bo dobro, čim manj slabo.

Prav vsak dan, od tebe zavisi,
kakšne misli, kaj v glavi ti roji.
vsaka misel je pomembna,
kot kamen, ki gradi,
misli dobro, raj primisli si.

Sam si gospodar,
ki ustvarjaš si prav vse,
Bog te ne vpraša,
če verjameš ali ne,
zato le dobro misli,
da bo lep vsak tvoj dan,
poizkusi, ne bo zaman.

Takrat ko ljubiš, ko imaš vse rad,
takrat ko ljubiš,
v sebi si odkril zaklad,
takrat ko ljubiš, vse ti je lepo,
takrat ko ljubiš, dal si žalosti slovo.

Takrat ko ljubiš, ves svet se prav vrti,
takrat ko ljubiš,  razumeš vse stvari,
takrat ko ljubiš, ti vedno je vse prav,
takrat ko ljubiš, si vesel in vedno zdrav.

Takrat ko ljubiš, veš da vse si ti,
takrat ko ljubiš, nikamor se ti ne mudi,
takrat ko ljubiš, zmoreš vse stvari,
takrat ko ljubiš, veš da Bog si ti.

Na svoji poti iščeš, da ti kdo sveti,
iščeš, iščeš, dokler ne spoznaš,
da si le sam, sebi svoja luč,
da ti Bog je dal svojo luč.

Bodi sam, sebi svoja luč,
bodi sam, sebi luč.

Kadar ne vidiš, kam te pelje pot,
na križišču, ne veš ne kam ne kod,
edino luč, ki v tebi je pove,
kod se pride, kam se gre.

Bodi sam, …

Pozabil si, da daleč si doma
med zvezdami, da dom je tvoj
nekje v neskončnosti.

Tam kjer se vse začne
in vse konča, spoznal si le kraj,
ko si obiskal ga.

Veliko dobrih, slabih stvari
samo zato, da te nauči,
da vse spoznaš, da vse si ti,
ko eno vse postane,
zaplavaš spet, med zvezdami.

Pozabil si, …

Jaz vem, da vse je v meni,
jaz vem, da vse sem jaz,
in ko druge, vse vas gledam,
vem da gledam svoj obraz.

Gledaš ptice, vzpenjajo se
visoko pod nebo,
zaželiš si, da bi letel
dalj kot seže ti oko.

Če ne gre ti, vprašaj ptico,
kako ona to počne,
in pove ti, vetru zaupa,
ptica v vetru vzpenja se.

Galebi pravijo tako,
galebi znajo pod nebo,
galebi pravijo tako,
galebi oni že vedo.

Tvoj duša,  tvoja ptica
zna leteti prav povsod,
ko zaupaš ji dovoliš,
te ponesla bo povsod.

Galebi …

Naj zagori ogenj ljubezni,
naj zagori ogenj miru.

Malo po malo, vsak po en del,
naj k ognju prispeva, da bo žarel.
Požar ljubezni, na vse strani,
tako zajel bo, še druge ljudi.

Naj zagori ogenj ljubezni,
Naj zagori ogenj ljubezni,
naj zagori ogenj miru.
Naj zagori v srcih ljudi,
da ljubezen spet prebudi.

Novo jutro, sonce spet prižiga,
in zaveso svojo,
temna noč že dviga.

Svojo pesem s pticami zapojem,
z melodijo poletimo
skupaj v nebo.

Spet zapojem vsej naravi,
nebu, zemlji-materi,
mali travi in oblaku,
vsemu kar nas radosti.

In zvečer ko dan za hrib odhaja,
lep spomin na preživeto mi ostaja.
Ej življenje, pisana pahljača,
vse kar daješ, vedno se ti vrača.

Spet zapojem …

Vsak dan ljubezen,
naj nas budi,
čez dan nas vodi,
daje nam moči.

Kaj bi ne bilo lepo,
da bi se uresničilo,
da tisto kar si zaželiš,
prej ali slej zares dobiš.

Vse naše želje so zato,
da vedno znova ustvarjamo,
kreacije na vse strani,
vsak kar misli, to dobi.

Kaj bi ne bilo lepo,
si reci vedno, pa bo šlo,
tako kot misliš, tako ti gre,
če verjameš ali ne.

In takrat ko, spet vemo,
da si sami ustvarjamo,
tak ustvarimo si svet,
ki v ljubezni je odet.

Kjer vsega je za vse,
kjer drug drugega
razumejo ljudje,
in se imajo radi,
drug drugemu, sami zakladi.

Kaj bi ne bilo lepo, si reci …
Kaj bi ne bilo lepo,
da bi se uresničilo,
tisto kar najbolj želim,
mir v srcu, da dobim.

Pridi, pridi do neba,
pridi, pridi do neba,
pridi, pridi do neba,
pridi do neba.

Ko prideš do tja, si zopet doma,
in radost te ves čas zajema,
na smeh ti gre, pel bi še in še,
tra, la, la la, la, la, lam.

Pridi, pridi do neba,
pridi, pridi do neba,
pridi pridi do neba,
pridi do neba.

Na nebu je vse, kar ljudje si žele,
treba je le zaprositi,
vedno več jih bo, ki verjamejo,
in si tudi dovolijo.

Pridi, …

Lepo bi bilo, ko bi vsak na svetu
vsak dan vsaj malo  zaželel si,
da je ta svet poln ljubezni,
da je naš svet ljubezni poln.

Naj pesem ta odmeva
za boljši svet, za boljši svet.
Naj pesem ta odmeva
za ljubezni poln svet.

Lepo bi bilo, ko bi vsi na svetu
si pomagali, drug drugemu
si pokazali, da imamo se radi,
da zaživimo v svetu enosti.

Naj pesem ta …